Naravne znamenitosti

Naravne znamenitosti

"Zaledje slovenske Istre skriva številne naravne lepote, vredne da jih obiščemo in jih presenečeni občudujemo. Spokojna pokrajina je navdihujoča, razgledi na istrske griče, vse do morja, so spektakularni, z vrhov lahko opazujemo barvite sončne zahode, ki nebo obarvajo z rožnatimi, vijoličnimi, oranžnimi in rdečimi odtenki, ko se sonce spušča v morje. "

 

Nekatere vasi in zaselki nosijo imena po kakšnem mogočnem hrastu - gradnu (v narečju Gradin), brezovem gozdičku (Brezovica) ali mogočnih topolih (Topolovec), kar ni presenetljivo, če vemo, da je bil prav gozd in les v njem, nekdaj glavni vir dohodka tukajšnjim prebivalcem. V vasi Abitanti se lahko pohvalijo z najstarejšim hrastom v Istri. Več kot 500 let že razprostira svojo krošnjo le lučaj od vhoda v vas. 
 

Ker je vode v teh krajih malo, domačini cenijo vsak potoček in izvir. V naseljih  pogosto vidimo štirne in fontane (vodnjaki), kjer so zbirali vodo za vsakdanjo uporabo. Od pozne jeseni do zgodnje pomladi, poleti pa po nevihtnih dneh, so impresivni slapovi potoka Pasjak. Dostop do prvega in najbolj znanega slapu, je lahek. V vasi Topolovec se mimo cerkve Sv. Hieronima in ruševin spustimo v dolino reke Dragonje. Sprva širok kolovoz se proti koncu spremeni v ozko pot, ki vodi do sotočja reke Dragonje in Pasjaka. Od tu je le še kakšnih 10-15 minut hoje do velike skalne preklade, čez katero se, odvisno od letnega časa, preliva več ali manj vode. Tudi drugi slap Pasjaka je, ob ugodnih razmerah, prav mogočen. Voda se po debeli lehnjakovi plasti zliva v čudovit smaragdni tolmun. Pot po divji globeli potoka je preraščena z bodičastim rastlinjem, na nekaterih delih pa pravzaprav hodimo po brezpotju. Mestoma so prehodi celo izpostavljeni, sploh v mokrem vremenu, in si je treba čeznje pomagati z rokami.
 

Leta 2014 so domačini v vasi Brezovica pri Gradinu nepricakovano odkrili izvir Kubik. V skupni delovni akciji, kjer so sodelovali tudi lokalni gasilci, so želeli očistiti neprehodno pot, našli pa so izvir, desetletja skrit v gozdu med hrastom in akacijo, obraščen s srobotom in robido. Nekdaj so ob Kobijoku, kakor mu rečejo v narečju, kmetje napajali živino, pericam pa so kamnita korita, v katere se steka voda, služila za pranje perila. Tako se je bojda perilo v teh krajih pralo do leta 1982. Leta 2016 je pravljično urejena okolica izvira Kubik postala tudi prizorišče literarnega večera narečne poezije. 
 

V neposredni bližini izvira je jama Kubik, katere vhod je težko dostopen, čeprav se jama nato razširi in poglobi. Je druga najdaljša flišnata jame slovenske Istre, dolga 292 metrov. 
 

Od Hrvojev do Abitantov vodi 5 km dolga pešpot skozi pravljično dolino Malinske. Ime je dobila po številnih mlinih - malnih - ki so v preteklosti drobili zrnje v moko. Pozimi živahna rečica, v sušnih mesecih deloma presahne. Starejši domačini se spominjajo, da je v preteklosti voda v strugi Malinske tekla vse leto in so v njenih bistrih tolmunih lovili sladkovodne rake. Sprehod po dolini sprehajalca umiri, napoji s svežim zrakom in ptičjim petjem. Pot z leve in desne obdaja gozd, ki je zarasel nekdanje senožeti. 

 

Starci:
https://www.etana.si/traven/index.php?option=com_k2&view=item&layout=item&id=346&Itemid=880


korita za napajanje živine in pranje perila, izvir Kubik + jama:
http://www.primorske.si/novice/istra/soja-poje-pod-kubikom

 

 

Za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in za analizo podatkov o obiskanosti naša spletna stran uporablja spletne piškotke. Več informacij Strinjam se